Tam, kjer se je začela zgodba življenja: Gorazd Žilavec se vrača v Vrtec Murska Sobota

Od vrtčevske igralnice do gledališkega odra, Gorazd Žilavec se vrača v Vrtec Murska Sobota, kjer se je vse skupaj začelo.

Vrtec ni le prostor za varstvo otrok. Je prostor prvih prijateljstev, prvih pogumnih korakov v skupini in pogosto tudi prvih nastopov. Prostor, kjer rastejo otroci, znanje za življenje, sodelovanje in dobri odnosi.

Za prekmurskega igralca Gorazda Žilavca ima Vrtec Murska Sobota prav poseben pomen. Prav tam je kot otrok preživljal svoje prve dni med vrstniki, danes pa se je po mnogih letih vrnil – tokrat kot gost, igralec in opazovalec otroške radovednosti.

Spomini na vrtec, ki so ostali za vedno

Žilavec se svojega vrtčevskega časa spominja z veliko topline. Vrtec je obiskoval na lokaciji, kjer danes stoji enota Gozdiček, in pravi, da so to eni najlepših spominov iz otroštva.

»Moram reči, da se vrtca zelo dobro spominjam. Ne tistega občutka, da bi moral tja z muko – meni je bil vrtec zelo všeč,« se spominja Žilavec.

Pravzaprav tako zelo, da je celo sam sprejel odločitev, ki je marsikoga presenetila. Ko je imel možnost, da bi šel že v šolo, se je raje odločil drugače.

»Vprašali so me, ali bi šel v šolo ali bi se še eno leto v vrtcu igral. Jaz sem rekel: ali bi se še v vrtcu igral – kakšno vprašanje je to!« pripoveduje z nasmehom.

Kot otrok ni bil tipični razredni zabavljač. Opisuje se kot bolj mirnega opazovalca, ki je raje poslušal in opazoval dogajanje. A kljub temu se je že takrat kdaj znašel tudi na improviziranem odru.

Posebej mu je v spominu ostala vrtčevska predstava, v kateri je igral petelinčka – vlogo, ki je bila tako zaželena zaradi majhne lesene kose, ki jo je najbrž izdelal hišnik.

Iskrenost otroškega sveta

Ko se je po desetletjih vrnil v vrtec – tokrat zaradi snemanja promocijskega videa – so se številni spomini hitro vrnili. Najbolj pa ga je prevzela iskrenost otrok.

»Krasno mi je bilo gledati te mlade, nepokvarjene, čiste dušice, velike oči, kako so iskrene,« opisuje svoje doživetje.

Otroci so ga sprejeli povsem naravno – kot enega izmed njih. Skupaj so se igrali, zajtrkovali in klepetali. Prav pri zajtrku je Žilavec podoživel tudi enega svojih najljubših vrtčevskih spominov: okusne malice.

»Beli kruh in sveže jagode, zmečkane kot ena gosta marmelada. To je bila najboljša malica,« se spominja.

Na koncu snemanja pa je prišel tudi trenutek, ki ga je posebej ganil – dve deklici sta ga spontano objeli in se poslovili.

Vrtec kot pomemben korak za življenje

Danes Žilavec vrtec doživlja tudi skozi drugačno vlogo – kot oče. In prav zato dobro razume tudi občutke staršev ob prvem vpisu otroka. Po njegovem mnenju je vrtec veliko več kot le priprava na šolo.

Otroci se tam učijo samostojnosti, sodelovanja in samozavesti – stvari, ki jih bodo spremljale vse življenje.

»Želim si, da otroci iz vrtca odnesejo samozavest, da znajo v skupini povedati svoje mnenje, hkrati pa znajo tudi poslušati druge,« poudarja Žilavec.

Prav zato vrtec ostaja eden najpomembnejših prostorov otroštva – prostor prvih izkušenj, prvih prijateljstev in prvih malih odrov življenja.

* Oglasni prispevek