»Poscana Zofka« je tik pred vrati, zakaj se je bojijo predvsem vrtičkarji?

Sredi maja se v slovenskem ljudskem izročilu vsako leto znova odpre vprašanje, ali bo Zofka res mokra. Gre za star vremenski pregovor, ki ga poznajo zlasti vrtičkarji, kmetje in vsi, ki v tem času pozorno spremljajo nebo.

Po ljudskem koledarju jutri, 15. maja goduje sveta Zofija, ki se je je v pogovornem jeziku prijelo ime mokra Zofka, ponekod tudi bolj robata različica »poscana Zofka«. Njeno ime ni naključno, saj so ljudje ta dan dolgo povezovali z dežjem in nestanovitnim vremenom.

Mokra Zofka pride takoj po tako imenovanih ledenih možeh, ki godujejo med 12. in 14. majem. To so Pankracij, Servacij in Bonifacij, trije svetniki, ki jih ljudsko izročilo povezuje z zadnjimi izrazitejšimi spomladanskimi ohladitvami. V preteklosti so ljudje te dni jemali zelo resno, saj je lahko pozna slana poškodovala trto, sadno drevje, poljščine in mlade vrtnine. Nekateri viri navajajo, da so v vinogradih ob nevarnosti mraza nekoč celo kurili ognje, da bi zaščitili pridelek.

Najbolj znan pregovor, povezan z Zofko, pravi: »Če Zofka zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.« V njem se skriva preprosta ljudska logika: dež v drugi polovici maja naj bi bil za naravo dobro znamenje, saj zemljo osveži pred toplejšim delom leta. Podoben je tudi rek »Zofija brez dežja - suša do Janeza«, ki kaže, da so naši predniki iz majskega vremena poskušali sklepati, kakšno bo nadaljevanje poletja.

Seveda mokra Zofka ni vremenska napoved v sodobnem pomenu besede. Danes meteorologi vreme napovedujejo z meritvami, radarskimi slikami, satelitskimi podatki in računalniškimi modeli. Ljudski pregovori pa so nastali drugače: iz dolgotrajnega opazovanja narave, letnih časov in ponavljajočih se vremenskih vzorcev. Zato jih ne smemo brati kot zanesljivo napoved, temveč kot del izročila, ki kaže, kako močno je bilo življenje nekoč odvisno od vremena.

Kljub temu pregovor o mokri Zofki še ni izgubil pomena. Številni vrtičkarji še danes pravijo, da je z občutljivejšimi sadikami bolje počakati do konca ledenih mož in Zofke. Paradižnik, paprika, kumare, bučke in druge toploljubne rastline so namreč občutljive na nizke temperature, zato lahko prezgodnje sajenje na prosto prinese več škode kot koristi. Ljudska previdnost se tako pogosto ujame tudi s praktičnimi vrtnarskimi izkušnjami.ž

Mokra Zofka je zato več kot le star pregovor. Je spomin na čas, ko so ljudje naravo brali kot koledar, vreme pa razumeli kot enega najpomembnejših dejavnikov vsakdanjega življenja. In kakšno vreme se obeta jutri?

* Slike so simbolične