Mnogi to naredijo po kosilu, a pri rižu in krompirju je lahko nevarno

Riž in krompir sta med živili, ki jih v  gospodinjstvih pogosto shranimo za naslednji dan. A pri tem je pomembno vedeti, da nevarnost ni nujno v samem pogrevanju, temveč predvsem v tem, kako dolgo sta bila po kuhanju na sobni temperaturi.

Po nedeljskem kosilu, družinskem praznovanju ali pripravi obrokov za več dni vnaprej pogosto ostanejo riž, krompir, testenine ali druge priloge. Mnogi jih pustijo nekaj časa na štedilniku ali kuhinjskem pultu, nato pa jih pozneje shranijo v hladilnik. Prav ta navada je lahko težava.

Zakaj je riž posebej občutljiv?

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da pogrevanje ostankov na najmanj 74 stopinj Celzija uniči večino bakterij, ki lahko povzročijo okužbe in zastrupitve s hrano. Vendar to ne velja za vse primere. Posebna previdnost je potrebna pri bakteriji Bacillus cereus, ki je lahko povezana z rižem in drugimi škrobnatimi živili.

Pri rižu je težava v tem, da lahko že nekuhan riž vsebuje spore bakterije Bacillus cereus. Te lahko preživijo kuhanje. Če kuhan riž nato predolgo stoji na sobni temperaturi, se bakterije lahko razmnožijo in tvorijo toksine. Ti so lahko odporni proti vročini, zato jih poznejše pogrevanje ne odpravi vedno.

To pomeni, da riž, ki je več ur stal na pultu, ni nujno varen, četudi ga pozneje dobro pogrejemo. Videz, vonj in okus pri tem niso vedno zanesljivi pokazatelji. Hrana je lahko na prvi pogled povsem običajna, tveganje pa se je že povečalo.

Kaj pa krompir?

Podobno previdnost NIJZ svetuje tudi pri krompirju in drugih škrobnatih živilih. Ključno je, da jih po pripravi ne puščamo predolgo v tako imenovanem nevarnem temperaturnem območju. Po navedbah NIJZ je to območje med 5 in 63 stopinjami Celzija, saj se v njem bakterije hitreje razmnožujejo.

Hitro pokvarljivih živil ne smemo puščati zunaj hladilnika več kot dve uri, če je zunanja temperatura 32 stopinj Celzija ali več, pa največ eno uro.

Kako pravilno shraniti ostanke?

V praksi to pomeni, da ostankov kosila ni dobro pustiti na štedilniku do večera. Riž, krompir in podobne priloge je bolje čim prej preložiti v čisto, plitvo posodo, jih ohladiti in shraniti v hladilnik. Večje količine hrane se namreč počasneje ohlajajo, zato je varneje, da jih razdelimo na manjše porcije.

Pri pogrevanju pazite na hladne dele hrane

Pri pogrevanju je pomembno, da se jed segreje enakomerno in skozi celotno količino. To je še posebej pomembno pri mikrovalovni pečici, kjer se lahko ustvarijo vroče in hladne točke. NIJZ zato svetuje, da hrano med segrevanjem premešamo in poskrbimo, da je pogreta v celoti.

Najvarnejše pravilo

Najvarnejše pravilo je preprosto: kuhan riž in krompir čim prej shranimo v hladilnik, pogrejemo ju samo enkrat in ju pred zaužitjem dobro segrejemo. Če nismo prepričani, koliko časa je hrana stala na sobni temperaturi, je bolje, da je ne pojemo.

Riž in krompir torej nista živili, ki ju nikoli ne bi smeli pogrevati. Težava nastane, kadar sta bila po pripravi predolgo na sobni temperaturi ali sta bila nepravilno shranjena. Pri ostankih hrane je zato najpomembnejše pravilo: hitro ohlajanje, shranjevanje v hladilniku in temeljito pogrevanje.

* Slike so simbolične