https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/go/555/1477/Valentinov_ples_v_Dvorcu_Rakican
http://www.zniders.com/

POM-TURE

Zagreb - Pomurcem najbližja prestolnica

14.11.2013  

Zagreb je hrvaško glavno mesto, ki se nahaja na zemljepisnem, kulturnem, zgodovinskem in političnem križišču Vzhoda in Zahoda ter povezuje celinski in mediteranski duh v posebno celoto.

 

Rubrika POM-TURE je na Pomurec.com na sporedu vsak drugi četrtek, v njej pa predstavljamo popotniške utrinke in zgodbe iz celega sveta.

Zagreb je kulturno, znanstveno, gospodarsko, politično in administrativno središče republike Hrvaške s sedežem sabora, predsednika in vlade. V hrvaškem glavnem mestu živi četrtina celotnega prebivalstva Hrvaške, kar številčno pomeni skoraj milijon.

Zagreb, kakršnega poznamo danes, je del zgodovinskega jedra, ki je nastal v srednjem veku na dveh gričih: posvetni Gradec (današnji Gornji grad) in cerkveni Kaptol. Griča, ki sta si v srednjem veku pogosto nasprotovala, je delil potok Medveščak. Takratna potočna nižina je danes živahna Tkalčićeva ulica, pod katero še vedno teče potok proti reki Savi.

Če ste bolj romantični, se v Ilici povzpnite na vzpenjačo, najkrajšo žičnico na svetu, namenjeno za javni promet, in v slabi minuti boste na Gornjem gradu.

Ena največjih znamenitosti tega mesta je prav gotovo Zagrebška katedrala, zgrajena v neogotskem stilu. Katedrala se nahaja v sklopu srednjeveške trdnjave. Zahodni del je zrušen, pred katedralo pa se razprostira Kaptolski trg.

Sredi 13. stoletja, ko so Tatari opustošili Madžarsko, so meščani madžarskemu kralju Belu IV. ponudili varno zavetje, za kar je kralj v zahvalo današnjemu Gornjem gradu podelil status kraljevega mesta. Na to obdobje vsak dan simbolično spominja stolp Lotršćak, s katerega že sto let opoldne opozarja top.

V srednjem veku je meščane zvonjenje zvonov klicalo nazaj v varno trdnjavo, saj so vrata zapirali in zaklepali. Edina ohranjena vrata v Gornjem gradu so Kamnita vrata, ki so popolnoma zgorela v začetku 18. stoletja, vendar je v tem požaru bila čudežno rešena ikona svete Marije, ki je še dandanes na oltarju. Mati božja Kamnitih vrat je zaščitnica mesta Zagreb, slavo pa ji izkazujejo 31. maja s svečanim sprevodom. Isti dan se praznuje tudi dan mesta Zagreb.

Sčasoma so prenehale nevarnosti napadov in mesto se je postopoma širilo na ravnino. Na prostoru pod dvema naseljema se je oblikoval trg, na katerem je potekalo trgovanje. Današnji Trg bana Jelačića je srce mesta in glavno shajališče meščanov. Na tem trgu stoji vodnjak, kateremu  pripisujejo legendo o nastanku mesta. Nekega davnega sončnega dne je namreč pogumen ban po vrnitvi iz bitke, utrujen in žejen, rekel deklici Mandi, naj mu »zagrabi« vodo iz izvira. Tako je izvir dobil ime Manduševac, mesto pa Zagreb.

V 17. in 18. stoletju so se gradile baročne plemiške palače in cerkve. Tako so jezuiti zgradili Cerkev svete Katarine, ki je danes ena najbolj ohranjenih primerov baročnega razkošja.

Hrvaški sabor in vlada se nahajata v Gornjem gradu, najstarejšem posvetnem središču mesta, kjer so se več stoletij sprejemale zgodovinske odločitve. Leta 1991 so tukaj sprejeli odločitev o samostojnosti in suverenosti Republike Hrvaške.

Zeleni Zagreb

Zelene oaze, idealne za počitek, so v Zagrebu skoraj za vsakim vogalom. Ni ravno pogosto, da ima neko mesto svoj naravni park. Zagreb ima blizu mesta priljubljeno izletniško točko – Medvednico, kjer stoji starodavni Medvedgrad, od koder se ponuja prelep razgled na mesto.

Od Trga bana Jelačića vodi Praška ulica do osmih zelenih trgov oziroma t.i. zelene podkve (zagrebške različice dunajskega Ringa). To so parki v obliki črke U z vsemi pomembnimi reprezentativnimi zgradbami meščanske kulture. Tukaj se nahaja postaja glavnega kolodvora, Akademija znanosti in umetnosti, fakultete, Univerzitetna knjižnica, Narodno gledališče ipd.

Na Trgu kralja Tomislava, imenovanega po prvem hrvaškem kralju, se ponuja edinstven pogled na Umetniški paviljon, kraj izrednih likovnih dogodkov. Inovativna železna konstrukcija je omogočila, da so paviljon dobesedno prenesli na današnje mesto in ga dve leti pozneje odprli za javnost.

V vzhodnem delu mesta se nahaja prostran nasad Maksimir. Največji zagrebški park je angleško obliko in slikovite paviljone dobil že v 19. stoletju, v začetku 20. stoletja pa je postal dom za živali v živalskem vrtu.

Na griču zunaj ožjega mestnega jedra se nahaja osrednje mestno kopališče Mirogoj. Monumentalne arkade, paviljoni in kupole s konca 19. stoletja so delo znamenitega arhitekta Hermanna Bollea. To je mesto miru za pokojne pomembneže in eno najlepših pokopališč v Evropi, vendar hkrati tudi park in umetniška galerija na odprtem.

Modri Zagreb

Modra barva je barva mesta Zagreb. Nahaja se v grbu mesta, a že po kratkem sprehodu po ulicah to postane jasno, saj so tramvaji, avtobusi in vzpenjača modre barve. Tudi dresi zagrebških športnikov so modre barve. V nogometu tu kraljuje Dinamo, klub z največ trofejami, ki domuje na stadionu Maksimir.

Vir: TSM Zagreb

Več fotografij v spodnji galeriji...

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. porabje
      14.11.2013 ob 21:19 porabje

      Pa kajkavščina je kak bliže k prekmurščini, štero tan gučijo. Gnauk trbej o tijstoj tüdi pijsati nika. Gjura je imel mlado lubo. "Daj mi, Gjura, mlado lubo, za jen den za spomenek, za jeno nočko za lubovco, pak ja ti platim tri sto zlatih" - reče mu jen drugi muž. To bi moglo dobro biti, bar bi Gjura imel kaj brojiti. Prešel mu je jeden den, prešla mu je jedna nočka, pak on veli stari materi: "Idte mama, mama moja, idte vi po mojo ženo!" Sinek ji se jako plače. "Hodi dimo, sneha moja, sinek ti se jako plače." - reče stara mama lubi. "Ja ve dimo nigdar nejdem – veli pak ona –, ki me je prodal, naj me zgubi, ki me je kupil naj me lubi; neso lube za prodati, nego so lube za lubiti." Tau je takša pripovejst z Varaždina, z drügoga kajkavskoga kraja.

      3 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      15.11.2013 ob 9:03 kokolo gost

      Zato Prekmurci prisegajo na hrvaško muziko.

      2 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      15.11.2013 ob 9:19 zip gost

      @kokolo, točno to sem hotel včeraj napisati, pa so mi onemogočili, čakal sem pol ure, pa niso objavili..še malo pa bomo Jugoslavija, eni že komaj čakajo in iščejo morebitne nove prestolnice, čudno, da jih ne vleče bolj proti zahodu..)))

      1 4 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. gost
      15.11.2013 ob 11:55 gost gost

      Nebi glih pravo ka be bili kak nova Jugoslavija. Hrvaška in njen narod je skozi celotno svojo zgodovino bila glih najbole goreči nasprotnik Jugoslavije. Vse kar smo mele skupnoga je tou ka smo bili pahnjeni in prisiljeni živeti v skupni državi. To je pa vse. Kar se pa tiče samoga mesta Zagreb pa neman glih kakšeh velkeh besed. Razen trga Jelaćića pa mogoče gondole nič kaj posebnoga. Mesto je zelo grafitejrano oz. spočečkano po stavbah kar me je zelo motilo. Mislen ka san še v Berline telko grafitov nej vido.

      3 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    5. gost
      15.11.2013 ob 12:30 RobinHood gost

      Ja, ja zip, na žalost je največ Jugo nostalgije ravno v Sloveniji. Še sreča, da v drugih nekdanjih republikah ne razmišljajo tako, kot nekateri pri nas. Zato je kakšna nova Juga utopija. Na Hrvaškem marsikje ne smeš preveč glasno povedati besede Jugoslavija, ker te hitro kaj doleti. No, kar se pa tiče naših mladih novinarčkov pa me itak ne preseneča njihova širina in poznavanje realnosti. Nam najbližja prestolnica je pač VEDNO bil GRAZ ! Prestolnica Štajerske v Avstriji. V najhujših časih Juge, smo hodili v GRAZ in tako ohranili EVROPSKO razmišljanje in kulturo. GRAZ je tudi bil stik s svetom in z razvijem. Tudi na DUNAJ si nekoč prišel hitreje, ko še do LJ ni bilo AC. Hvala Bogu, da smo imeli tudi ORF1 in ORF2, za tiste, ki ne vedo, sta to 1. in 2. program avstrijske nacionalne TV. Tako nas TV LJ in TV ZG nista mogla zastrupljati s socializmom, bratstvom in enotnostjo, neuvrščenimi in drugimi nebulozami, ki so izhajale iz takratnega režima. Kot glavni radio takrat, pa je itak bil Ö3! Pozneje pa Antenne Steiermark.

      2 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    6. porabje
      15.11.2013 ob 12:54 porabje

      Robin, tau mijsliš na Štajersko pa Kranjsko? Med Mürov pa Rabov je ovak bilau, tan knige pa školniki, pa drügi izobraženci so prišlij z kajkavskoga kraja. Kajkavsko literaturo so nüjcali tü lidje do konca 18. stoletja, Jožef Košič pisateu je tüdi Kajkavec biu. Kranjci pa Štajerci so ojdli v Gradec, Prekmurci pa v Varaždin ino Zagreb. Prekmurske knige so poznali tüdi Kajkavci. Gda so henjali pijsati na kajkavščini, Medžimurci so probali prekmürske knige nüjcati do časa, ka te gezik je biu najbole bliže k njigvoj rejči.

      2 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.