https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

KULTURA

FOTO: Radgonski ponos hrama literature, poezije in proze (1. del)

Gornja Radgona, 24.07.2014 ob 15:00  

 O strategiji, organizaciji in vodenju radgonske knjižnice smo povprašali Andrejo Vučak Hribar, univ.dipl. komunikologinjo, direktorico Javnega zavoda knjižnice Gornje Radgone.

 

Knjižnica je že od nekdaj pomenila poseben prostor, v katerem so se ljudje ob izbrani knjigi tako izobraževali kot sproščali. V času pred tiskarskimi stroji je izdelava knjige zahtevala veliko truda, zato je bilo število izdelanih knjig manjše. Vendar pa so Kitajci in Japonci kot prvi tiskali knjige že v 6. stoletju. Razvoj tiskarskega stroja je potekal še naprej na Kitajskem, ko so v 11. stoletju razvili tehniko premičnih črk. V Evropi je Johannes Gutenberg leta 1438 razvil novejše tehnike tiska, ki so drastično povečale naklado knjig. Kako pomembna in obsežna je zbirka knjig radgonske knjižnice ter kakšna je njena organizacija, smo povprašali Andrejo Vučak Hribar, direktorico Javnega zavoda Knjižnice Gornje Radgone. Zaradi obsežne informacije o organizaciji in poteku dela v knjižnici, smo članek razdelili na dva dela.  

Kako ste zadovoljni z dejavnostjo knjižnice?

Kadar je človek zadovoljen s stanjem, kakršno je, nima motiva za razvoj, in to se nam ne sme zgoditi. Moj moto je "nikdar ni tako dobro, da ne bi moglo biti boljše", zatorej strmimo k večji strokovnosti, nenehnemu dvigu kvalitete naših storitev, k večji prepoznavnosti v naši regiji, k vzpodbujanju razvoja bralne kulture mlajše populacije, k približanju knjig prezaposleni srednji generaciji ter z aktualnimi vsebinami razvajamo starejšo generacijo. Želimo si, da bi se v naši knjižnici obiskovalci počutili prijetno, da bi vsak našel nekaj za sebe, da bi se pri nas sprostili in napolnili s pozitivno energijo. In ko vse to dosežemo, verjamem, da še vedno ne bomo povsem zadovoljni, ampak bomo želeli delovati še bolje v interesu naših uporabnikov, obiskovalcev.

Ali so znotraj vaše organizacije dejavnosti za otroke in mladino (branje pravljic, poučne teme za mlade...)? In če so, kakšne dejavnosti naklonite tej ciljni skupini?

Kadar otrok raste s knjigo je to najboljša popotnica, ki jo starši in ustanove kot smo mi, lahko damo otrokom na njihovo pot. Pri nas otroke razvajamo, vsako drugo sredo v mesecu, z bralnimi uricami, organiziramo brezplačne likovne delavnice, brezplačne gledališke in lutkovne predstave. Večkrat na mesec imamo obiske iz vrtca, kjer si otroci skupaj z vzgojiteljicami izberejo knjige. Sodelujemo v projektih, kjer nas obiščejo osnovnošolci. V času šolskih počitnic, da imajo starši varstvo otrok, pa izvedemo Zimske kreativne delavnice, ki trajajo 1 teden, ter Poletne kreativne delavnice, ki trajajo 14 dni. Otroci se na teh delavnicah učijo tujih jezikov, risanja, kreativnega ustvarjanja, plešejo, pojejo, berejo in predvsem uživajo v raznoraznih igrah in dejavnostih. Vsega je torej dovolj in še vedno radi prisluhnemo staršem in njihovim željam glede vsebin, ki jih ponujamo.

Kakšen je občutek v večji knjižnici v primerjavi z prejšnjo?

Nova knjižnica ni samo večja, ampak je predvsem prijetnejša in postaja priljubljen kraj različnih dogodkov, srečanj. Prav lepo so se dnevni obiskovalci navadili na naše bralne kotičke, kjer se razvajajo ali »bentijo« nad vsebinami dnevnih časopisov. Zaradi velikosti, sedaj knjižnica tudi »diha«, deluje kot odprt prostor, ki komaj čaka male nadebudneže in vse knjižne molje. Ne samo, da se zaposleni počutijo dobro in jih prijeten ambient navdaja z zadovoljstvom, ampak se tako počutijo tudi naši obiskovalci, ki so poleg naših knjig in zaposlenih, jedro našega obstoja.

Je članarina dosegljiva vsem ciljnim skupinam?

Knjižnica deluje v javno dobrobit in skrbi za ohranitev pisane besede, zato so tudi cene v knjižnici temu primerne. Tako ima mladina do 18.let brezplačno članarino, kakor tudi brezposelni in vzgojno varstvene ustanove. Zaposleni za enoletno članarino odštejejo le 10 eur, nekoliko manj dijaki in študenti ter upokojenci. Gre za smešno nizke cene, saj nam to ni vir zaslužka ali financiranja, ampak zgolj orodje, s katerim želimo doseči, da ljudje začutijo odgovornost do knjige, do čuvanje le-teh in skrbi za vračilo knjig v stanju v kakršnem so knjigo dobili.

Ali je po otvoritvi in posodobitvi knjižnice le-to obiskalo več ljudi kot prej?

Prenovljeni prostori in ustrezno posodobljena računalniška oprema, vključno z dostopom do interneta, je privabila večje število tako mlajših kot tudi starejših uporabnikov, tako da smo zaznali porast dnevnih obiskovalcev. Sem pa še vedno mnenja, da je vsebina, ki jo ponujamo tista, ki mora odločilno vplivati na porast obiskovalcev. Tako sedaj z dogodki in prireditvami, ki jih izvajamo, ter nakupom aktualnega knjižničnega gradiva skrbimo za nenehen porast obiska v lepših večjih prostorih.

Več fotografij v spodnji galeriji ...

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.