https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://bolleblu.si/
http://www.zniders.com/

KULTURA

Slovenci se ob plebiscitu nismo znali obnašati

15.04.2011 ob 11:00  

Viktor Žakelj, nekdanji predsednik Socialistične stranke Slovenije, ki je prva dala pobudo za plebiscit, je v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota predstavil spomine in razmišljanja o dogodkih minulih dveh desetletjih, ki jih je zbral v knjigi Plebiscit 1990: Med politikantstvom, strahom in pogumom.

Slovenci nimamo neke tradicije, nimamo kraljev

Viktor Žakelj se na predstavitvi knjige Plebiscit 1990: Med politikantstvom, strahom in pogumom ni osredotočal le na knjigo, ampak je razmišljal o zgodovini, državotvornosti. "Iz enega velikega mesta smo Slovenci vendarle preživeli na križpotju z Madžari, Hrvati, Germani. Kaj je tisto, da smo vendarle preživeli?" se je v uvodni besedi vprašal Viktor Žakelj in dodal: "Nimamo neke tradicije, nimamo kraljev, imeli smo sicer celjske grofe, vendar so izginili in dobili so jih Habsburžani z dednimi pogodbami. Od takrat naprej je pokrita nacionalna zavest, ne pa pokrajinska."

Primož Trubar označen kot pravi fenomen in največji Slovenec vseh časov

Primoža Trubarja je Žakelj izpostavil kot pravega fenomena, največjega Slovenca vseh časov, ki je bil najbolj spoštovan, kljub temu, da je bil preganjan. "Slovence je iz svojih religioznih nagibov poimenoval kot ljudi slovenskega jezika," je o Trubarju dodal Žakelj, ki meni, da Slovenci nismo državotvorni narod, in da se pri vsaki spremembi državnih režimov najprej lotimo spomenikov, ki jih ne ohranjamo. "Pomembno je, da mora narod imeti celovit odnos do zgodovine, mora imeti distanco," je povedal Žakelj. 

Izpostavljen je bil še Jože Pučnik, za katerega Žakelj pravi: "Je eden redkih disidentov, ki je preživel 7 let v zaporu in 3 leta v samici. Na vse to je Pučnik gledal etično, zrelo" in Milan Kučan: "Milan Kučan je inteligenten mož, ki je odigral neverjetno vlogo v osamosvojitvi. Bil pa je ponižan iz vseh strani brez potrebe in brez dejstev."

Slovenci smo bili odlični učenci, ki smo dosledno izpolnjevali, kot so diktirali v Bruslju

Žakelj je povedal, da se ob plebiscitu Slovenci nismo znali obnašat, "ne s politiko, ne z vojsko, ne z policijo, ne z državo, niti z ekonomijo. Bili smo pretežni lastniki deviz, večino trga smo tržili na jug, doživeli pa smo tudi pretrese v gospodarstvu, saj ni bilo produkta za trženje na zahod. Zaradi sposobnih menedžerjev, ki jim ljudje nočejo pripisati zaslug, se je zgodil preobrat," je povedal Žakelj in dodal, da so 90. leta bile razmere čisto drugačne, kot si jih danes predstavljamo in dodal: "Naša država je nastajala v srečnih okoliščinah. Bili smo odlični učenci in dosledno izpolnjevali kot so diktirali v Bruslju."

Slovenija je vezana na zunanje trge

Žakelj Slovenijo označi kot državo, ki danes občuti kaj se je v zunanjem svetu zgodilo včeraj. "Smo drugo, tretje razredna ekonomija, ki je vezana na zunanje trge. Ko se zaštopa, nastane kriza," poudaril pa je, da je najhujše, ko se v narodu sproži negativnost, "to, kar smo mi sedaj in kar bo trajalo še najmanj tri, štiri leta." Žakelj je za konec izpostavil še stotine podjetij, ki se bori za svojo eksistenco noč in dan, vendar jih v medijah ni. "Mediji objavljajo 80 % slabih vesti in le 20 % dobrih. Teh 20 % pa nam omogoča, da preživimo, da živimo. Pozitivici, ki delajo in ustvarjajo, oni morajo biti medijske zvezde, ne pa tajkuni."

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. slavko1958
      15.04.2011 ob 11:32 slavko1958

      iz wikipedije: Prvi osamosvojitveni ukrepi Slovenski komunisti so 20.1.1990, potem ko niso upoštevali nobene od njihovih pobud, zapustili 14. kongres ZKJ ki je tako dokončno razpadla. V času ko je začela razpadati SZ, so se spori med Slovenijo in federacijo stopnjevali. Vrhunec so dosegli, ko je zaradi slovenske podpore kosovskim Albancem na zboru v Cankarjevem domu januarja 1989, Srbija napovedala Sloveniji gospodarsko blokado. Marca 1990 je Slovenija razglasila gospodarsko samostojnost, aprila pa je na volitvah za predsednika slovenskega predsedstva zmagal Milan Kučan.Na parlamentarnih volitvah pa je s 126 poslanskimi sedeži proti 240 zmagala organizirana opozicija-DEMOS, ki jo je sestavljala večina opozicijskih strank. Te stranke so bile : Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska stranka Slovenije, Krščanski demokrati, Zeleni, Slovenska kmečka zveza. Predsednik skupščine je postal France Bučar, vlado je sestavil krščanski demokrat Lojze Petrle, ker je njegova stranka znotraj Demosa dobila največ glasov. Najmočnejši opozicijski stranki sta bili prenovljena komunistična in liberalna, v parlament pa je od prejšnjih družbenopolitičnih organizacij prišla tudi socialistična stranka(nekdanja SZDL) Slovenska skupščina se je začela ukvarjati z osamosvojitveno zakonodajo že julija 1990. Tedaj je bila sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je določala enoletni rok za sprejetje ustave in postopke ugotavljanja, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne veljajo več; odpravila je tudi slovensko delegacijo v zveznem zboru skupščine SFRJ. Še pred prvimi večstrankarskimi volitvami(7. marca) so bila sprejeta dopolnila k slovenski ustavi; iz imena republike je bila črtana beseda »socialistična«, z deklaracijo o urejanju razmerij, ki imajo splošen pomen za Slovenijo, pa je bila načelno razglašena samostojnost na gospodarskem področju. Slovenska skupščina je 28. septembra in nato 4. oktobra(tedaj je bil sprejet ustavni zakon in razveljavljenih 27 jugoslovanskih zakonov) nadaljevala s sprejemanjem osamosvojitvene zakonodaje. Novi zakoni so dajali Sloveniji izključne pristojnosti pri določanju vojaškega roka in poveljevanja v teritorialni obrambi. Zvezni organi so terjali, naj Slovenija te zakone prekliče. Na podlagi zakona o SLO in družbeni samozaščiti ter z vednostjo vseh treh predsednikov(predsedstva, skupščine in vlade) sta Janez Janša in Igor Bavčar kot sekretarja za obrambo in notranje zadeve organizirala t.i. Manevrsko strukturo narodne zaščite. Oktobra 1990 so pripadniki JLA zasedli štab TO v Ljubljani. Njegov dotedanji poveljnik Ivan Hočevar je ostal lojalen JLA, zato ga je predsedstvo RS zamenjalo; njegov naslednik je postal Janez Slapar.

      1 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.