https://www.lust.si/
https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

KULTURA

Sen kresne noči v Beltincih, v počastitev kulturnega praznika

Beltinci, 08.02.2018 ob 13:55  

Sinoči je v dvorani kulturnega doma v Beltincih potekala občinska prireditev ob kulturnem prazniku. Obiskovalci so si lahko ogledali predstavo Williama Shakespeara, Sen kresne noči, v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor.


Kultura naroda ne pomeni le ustvarjanje naših pesnikov, pisateljev, gledaliških igralcev in drugih umetnikov. Kultura je del nas. Del naših misli, besed in dejanj. Kultura je gonilna sila razvoja človeštva, ki lahko spreminja resničnost družbe in prav je, da jo podpremo.

»Želim vam, da si dovolite, da vas knjiga, film, predstava, pesem, večkrat nagovorijo. Da vas pretresejo ali vznemirijo, kajti razmišljanje nas dela žive in čuječe. To pa lahko iz nas naredi boljše ljudi. Ali ni smisel bivanja, biti vsak dan za odtenek prijaznejši in boljši? V prvi vrsti do sebe, potem do človeka, ki živi zraven nas, s katerim se vsak dan sračujemo. In konec koncev, tudi do narave, do živali. Marsikaj v tem svetu je minljivo, predvsem lišp in zunanja podoba. Kultura, umetnost, dobro in prijazno, kar naredimo za soljudi, pa nas notranje bogati. In za to ni vidnih kriterijev, ne merskih lestvic. Kultura je predvsem stvar srca. Tu se namreč skriva ključ pristnih človeških odnosov, ki ob koncu našega življenja štejejo največ«, je v svojem govoru povedala Cvetka Rengeo, knjižničarka Osnovne šole Beltinci in obiskovalcem ob koncu zaželela še lep in kulturno doživet kulturni dan.

 

Povzetek dogajanja

Atenski vojvoda Tezej se pripravlja na svatbo. Poročil se bo s kraljico Amazonk Hipolito. Na poročnem slavju bodo atenski rokodelci uprizorili igro o Piramu in Tizbi. V gozdu vadijo za svoj nastop.                                                                                                                                           

Obupan oče pred vojvodo Tezeja pripelje svojo hčer Hermijo. Ta je zaljubljena v Lisandra in zavrača njegovega prijatelja – od očeta izbranega snubca Demetrija. Tezej razsodi, da se mora Hermija  vseeno pokoriti ter se poročiti z Demetrijem, v nasprotnem primeru, pa bo obsojena na smrt ali zaprta v samostan. Hermija in Lisander pobegneta iz Aten, Demetrij jima sledi, njemu pa sledi Helena, katero je zapustil. Štirje ljubimci se tako na kresno noč znajdejo v istem gozdu, kjer atenski rokodelci vadijo svojo gledališko igro.

V omenjenem gozdu pa bivajo tudi vilinski kralj Oberon, kraljica Titanija in palčki. Tudi Oberon in Titanija sta sprta, saj Titanija soprogu noče prepustiti vilinčka iz svojega spremstva, ki ga ta želi za oprodo. Zaradi tega se Oberon hoče Titaniji maščevati s čarobno tekočino: ko se bo zbudila, se bo zaljubila v prvo bitje, ki ga bo zagledala. Škrat Spak pa naj kane čarobno tekočino v oči tudi Demetriju.  Spak po pomoti kane čarobno tekočino na veke Lisandru in ne Demetriju. Ko uvidi napako, jo kane na veke tudi Demetriju. Lisander se zbudi in ob pogledu na Heleno pozabi na Hermijo. Tudi Demetrij najprej zagleda Heleno. Norosti sledijo druga drugi in nihče ničesar več ne razume.

 Več fotografij v spodnji galeriji...

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      08.02.2018 ob 16:39 žganijca gost

      Dedek mi je pravo ka je prej Prešeren rad odo po žganjaraj na Gorenjskem

      8 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.