https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

KULTURA

FOTO: S posebno slovesnostjo so se spomnili na dr. Antona Vratušo

19.02.2019 ob 9:00  

V ponedeljek, 18. februarja je v Pomurskem muzeju potekal Spominski dan Ustanove v spomin na častnega člana, akademika dr. Antona Vratušo.


Slovesnost so s krajšim kulturnim programom obogatili učenci Osnovne šole Grad, ki so se predstavili s pesmijo in kratko igro. Omenjena šola pa ni bila izbrana po naključju, temveč je ravno OŠ Grad, akademik podaril kar nekaj svojih knjig.

Častna gostja je bila prof. dr. Cvetka Hedžez Toth, ki se je s predavanjem, ki ga naslovila "Solidarnost kot pravičnost", dotaknila kar nekaj aktualnih ter družbeno pomembnih vprašanj. Je ena izmed vodilnih in nadvse ustvarjalnih slovenskih filozofinj in redna profesorica na ljubljanski Filozofski fakulteti. Svoje študije objavlja v domačem in tujem strokovno-revialnem tisku. V njenem bogatem opusu ima posebno mesto sedem kapitalnih znanstvenih knjižnih del. Bila je aktivna udeleženka študentske pomladi v letih 1968 - 1972, česar se je dotaknila tudi v svojem predavanju. Bila je Vratuševa učenka, svojo angažiranost pa potrjuje s številnimi komentarji v reviji "Svobodna beseda", intervjuji, javnimi nastopi, sodeluje tudi v Ustanovi, PAZU-ju, ZZB za vrednote NOB in drugih organizacijah. Pogovor je vodil Marjan Šiftar, podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija. 
Anton Vratuša je bil doktor slavističnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso samoupravljanja na Fakulteti družbenih znanosti Univerze v Beogradu in na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Rojen je bil leta 1915 na Doljnih Slavečih, umrl pa je leta 2017. Diplomiral je na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani 1941, istega leta dosegel doktorat znanosti z disertacijo Levec in Ljubljanski zvon. Leta 1950 je ob delu končal tretjo stopnjo študija iz družbenih ved na Visoki politični šoli v Beogradu. Sodeloval v tudi NOB-u od leta 1941.

Objavil je več kot tristo petdeset razprav in člankov v domačih in tujih znanstvenih ter strokovnih časopisih. Samostojna dela: Levec in Ljubljanski zvon (doktorska disertacija 1941), Profili neuvrščenosti (1980), Ten years of ICPE (1984), Iz verig v svobodo, Rabska brigada (1998), Piran, a green coastal community in the Northern Adriatic (2002), Vrt spominov in tovarištva (Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija na Petanjcih (2004)). Bil je podpredsednik predsedstva Zveze združenj za družbene vede Jugoslavije in član sveta Mednarodnega združenja za politične vede (IPSA) (1996–1990), član upravnega odbora inštituta OZN za raziskovanje in izobraževanje (UNITAR) (1969–1990), član uprave Mednarodnega inštituta za oceane na Malti (IOI) (1972–2002). Izredni član SAZU je bil od 23. marca 1978, redni član pa od 23. maja 1985. Bil je tudi predsednik odbora SAZU za preučevanje narodnih manjšin (1988–2002).

Več fotografij v spodnji galeriji ...

 

 

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      19.02.2019 ob 10:04 gost

      Profesor za teorijo in prakso samoupravljanja na Fakulteti družbenih znanosti Univerze v Beogradu in na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. In kakšne koristi imamo zdaj od tega samoupravljanja?

      9 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      19.02.2019 ob 15:00 papaštrumpf gost

      Ka pa je napravo za Prekmurje?

      7 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.