Asta Vrečko: Mura je bila ikona slovenske mode in gospodarstva

V okviru vladnega obiska Pomurja je 15. oktobra 2025 ministrica za kulturo Asta Vrečko obiskala Enoto za Prekmurje Pokrajinskega arhiva Maribor v Murski Soboti, kjer je poudarila pomen državnih vlaganj v kulturo, jezik in dediščino regije.

Ministrica je ob svojem obisku poudarila, da je nova enota arhiva rezultat pomembne državne naložbe:

»Enota za Prekmurje Pokrajinskega arhiva je državna institucija, v katero smo vložili več kot pet in pol milijona evrov. Gre za popolnoma državno investicijo v državni arhiv, na katerega so ljudje tukaj dolgo čakali.«

Po njenih besedah si je Prekmurje takšno pridobitev zaslužilo, saj je regija, ki svojo identiteto gradi na jeziku in kulturi. Investicija je zato dopolnjena tudi z novimi delovnimi mesti in sodobno opremo, ki omogoča, da bo arhiv »res zaživel na terenu«.

Jezik in kultura kot temelj državnosti

Vrečko je v svojem nagovoru posebej poudarila vlogo kulture in jezika pri oblikovanju slovenske državnosti.

»Za našo državo sta kultura in jezik temeljnega pomena – na njiju je utemeljena državotvornost, še posebej to velja za Prekmurje. Ne smemo pozabiti, da je prekmurščina tudi knjižni jezik, edini, ne še.«

Dodala je, da bi se morala družba pomena jezika in kulture zavedati ne le ob državnih praznikih, temveč skozi vse leto, saj sta »živ del celostnega in skladnega regionalnega razvoja«.

Mura kot simbol – uspeha, skupnosti in tranzicije

Ministrica se je dotaknila tudi Mure, nekoč enega najpomembnejših gospodarskih simbolov Slovenije in osrednje teme razstave Iz Mure z ljubeznijo, ki jo je arhiv pripravil ob stoletnici podjetja.

»Mura je bila, ne glede na to, ali smo v tistem času živeli ali ne, ikona slovenske mode in gospodarstva. Bila je izjemno vpeta v družbeno in kulturno življenje – sponzorirala je prireditve, ustvarjala umetniške zbirke, pustila trajne sledi v skupnosti.«

Ob tem pa je opozorila tudi na temno plat zgodbe:

»Mura ostaja simbol, na žalost, ene slovenske tranzicije – neuspešnega neoliberalnega modela, ko so državna podjetja propadla. Z njimi pa je izginil tudi del našega gospodarstva in družbenega tkiva.«

Vrečko je izpostavila pomen tega, da se dediščina Mure ohranja skozi različne oblike – v arhivih, muzejih in galerijah, ki skrbijo za umetniško in dokumentarno gradivo tovarne, hkrati pa odpirajo prostor za premislek o gospodarskih, kulturnih in socialnih spremembah regije.

Kultura kot motor razvoja

Med prihodnjimi kulturnimi vlaganji je ministrica posebej izpostavila prenovo gradu Goričko, ki bo po njenih besedah ena glavnih državnih naložb v regiji v prihodnjem letu.

»Prenova gradu Goričko je pomembna in finančno najzahtevnejša investicija. A hkrati pripravljamo tudi druge, manjše projekte – v Lendavi, pri Babicevem mlinu, in drugod po regiji.«

Po njenih besedah vlada želi z naložbami v kulturo okrepiti lokalno ustvarjalnost in identiteto regije, ki je skozi pretekla desetletja dokazala, da prav kultura pogosto drži skupnost skupaj – tudi tam, kjer gospodarstvo odpove.

Izjava ministrice se umešča v širši okvir zgodbe o tovarni Mura – podjetju, ki je v 20. stoletju močno zaznamovalo življenje v Pomurju ter postalo simbol prepletanja gospodarstva, kulture in skupnosti.

 

Kot je dejala ministrica, kultura pomaga »razkriti zgodbe, tudi tragične, pa tudi tiste vesele, ki so gradile našo skupnost in kjer smo danes«.

Njen obisk v Murski Soboti je bil zato več kot politična gesta – bil je poklon prostoru, ljudem in spominu, ki ga Mura še vedno tke v prekmursko identiteto.

Preberite še:

• Dorjan Zorman: Ohranjanje spomina na Muro je poklon tistim, ki so vanjo vložili svoje znanje in delo
• Sto let Murine zgodbe: več kot tovarna, več kot obleka
• Začetki tovarne Mura (1925–1945): Temelji tekstilnega imperija v Murski Soboti
• Kako je Mura oblekla generacije: Družbeni in gospodarski vpliv med 1945–1980
• Zaton tekstilnega velikana: Mura od osemdesetih do propada (1980–2009)
• Kako je Mura krojila svet slavnih - in predvidela prihodnost
• »Ko so zaprli Muro, se je zdelo, kot da so ugasnili mesto«
• Nitke spomina: »Oče je zdravil delavke, Mura pa je oblikovala mesto«
• Mura v spominu, Mura v tišini - in knjiga, ki posluša
• FOTO: Mura v glini, prostoru in spominu – dijaki ustvarili sodoben poklon propadli tovarni
• Alojz Lujz Sraka: Mura je bila več kot služba. Bila je kruh. Bila je mama.
• Blanka Ambruž in Gordana Šövegeš Lipovšek: »Ne gre le za tovarno, gre za tisoče rok, src in spominov«
• Etiketa, ki je pomenila ponos: Zgodba Murinih blagovnih znamk
• FOTO: »Mura je tudi moja« – slavnostna otvoritev razstave Iz Mure z ljubeznijo