Vreme znova grozi pridelku, najbolj na udaru sadovnjaki in vinogradi

Agencija Republike Slovenije za okolje opozarja, da bodo danes popoldne in zvečer predvsem na zahodu in delu osrednje Slovenije nastajale močnejše nevihte s krajevnimi nalivi, možna bo tudi toča oziroma sodra. Poškodbe zaradi neurij in nizkih temperatur pa so številne kmetijske rastline prizadele že v začetku tedna.

Največ skrbi trenutno povzročajo sadovnjaki in vinogradi, saj so številne kulture v občutljivih razvojnih fazah. Na ministrstvu za kmetijstvo opozarjajo, da bodo dejanske posledice letošnjih vremenskih ekstremov vidne šele v prihodnjih tednih in mesecih.

Najbolj občutljive so trajne kulture

Med najbolj občutljivimi kulturami na spomladanske pozebe in neurja so marelice, breskve, zgodaj cvetoče češnje, aktinidije ter vinska trta. Pri nekaterih sadnih vrstah lahko škodo povzročijo že temperature med nič in minus dve stopinji Celzija.

Posebej ranljivi so odprti cvetovi in mladi plodiči. Pri jablanah in hruškah se nevarnost poškodb močno poveča v času cvetenja, pri vinski trti pa že v fazi odganjanja mladih poganjkov.

Velik vpliv imajo tudi mikrolokacije. Hladen zrak se pogosto zadržuje v kotlinah in dolinah, zato so tam pozebe izrazitejše in pogostejše.

Pozebe vse pogostejše

Strokovnjaki opozarjajo, da so spomladanske pozebe v zadnjih desetletjih vse pogostejše. Zaradi višjih temperatur rastline vse prej brstijo in cvetijo, zato jih lahko že kratkotrajni padci temperature močno poškodujejo.

Če se povprečna temperatura v marcu in aprilu dvigne za eno stopinjo Celzija, lahko sadne vrste zacvetijo od štiri do deset dni prej, s tem pa se nevarnost pozebe še dodatno poveča.

V Sloveniji so bile posebej hude pozebe zabeležene v letih 2016 in 2017, ko je na nekaterih območjih prišlo celo do popolnega izpada pridelka jabolk in drugih sadnih vrst.

Zaščita je mogoča, a draga

Kmetje, sadjarji in vinogradniki lahko po poškodbah uporabljajo sredstva za regeneracijo rastlin, aminokislinske pripravke ter pripravke na osnovi alg. Pomembna sta tudi pravilna prehrana rastlin in ustrezna zaščita pred boleznimi, ki se pogosto pojavijo po poškodbah zaradi toče.

Med zaščitnimi ukrepi strokovnjaki izpostavljajo oroševanje, protitočne mreže, dimljenje, uporabo vetrnic in pravilno izbiro lokacij nasadov. Ob tem opozarjajo, da gre za finančno zahtevne naložbe, ki si jih številni pridelovalci težko privoščijo.

Na ministrstvu poudarjajo, da bodo zaradi vse pogostejših vremenskih ekstremov zaščitni sistemi v prihodnje nujni del sodobne pridelave sadja in vinogradništva.